sport klub

Luka Štucin

21.10.2016 | 10.03 > 10:04

Jordi Bertomeu kot Luka Dončič

Avtor

V tej novici

Luka Štucin

Nova sezona Evrolige se je pričela, še bolj drugačna, mogočno podprta s strani sponzorjev in še bolj zaprta kot kdajkoli.

Za enega svojih najpomembnejših intervjujev v novinarski karieri se lahko zahvalim košarki in njeni nepredvidljivosti. Leta 2008 sem v časovnem obdobju 10 dni, ki sem jih preživel v New Yorku, Bostonu in New Jerseyju imel priložnost videti tvorbo velike bostonske trojice, ki so jo takrat sestavljali Kevin Garnett, Paul Pierce in Ray Allen in iste sezone osvojili šampionski prstan. Pogovarjal sem se z LeBronon Jamesom, ki je takrat bil neokrnjen sin Ohia, še preden je nesel talente v South Beach, vzel sem izjavo Kobeja Bryanta, v mojih očeh najbolj zagrizenega tekmovalca v ligi NBA, pocukal za rokav Rona Artesta in se pred slačilnico pogovarjal z Benom Udrihom, Boštjanom Nachbarjem in Nenadom Krstičem. Takratna člana Clevelanda Larry Hughes in Zydrunas Ilougauskas sta me gledala postrani, ko se se želel pogovarjati z njima, le zakaj bi, ko je poleg njiju stal superzvezdnik kot je James.

A to ni to. Nič posebnega.

Zoran Predin je tisti, ki se mu moram »zahvaliti« za enega svojih najpomembnejših pogovorov v mojem življenju. Potem ko je na tekmi Evropskega pokala med Union Olimpijo in Budivelnikom prišel do končne odločitve, da privošči glavnemu sodniku eno »okoli kepe«, je okrog nastale situacije in pomanjkanja varnosti nastala prava drama. Kako do tega lahko pride? Zakaj se je to zgodilo? Kdo je odgovoren? No, krivci so na plano prišli kar sami, se določili in podjetju Euroleague Basketball olajšali preiskavo.

Takrat sem preko zdaj že upokojenega predstavnika Evrolige za javnost prišel do Jordija Bertomeua in se dogovoril za intervju, ki je potekal preko telefona in elektronskih sporočil. Te e-maile imam še vedno spravljene globoko na mojem trdem disku in tam bodo tudi ostali. Pomembnosti pogovora sem se zavedal takoj, ko je PR služba tega tekmovanja poslala predhodna sporočila o primernosti vprašanj, ki jih bom zastavil, čeprav jim nisem niti enega posredoval. Kot, da ne bi vedel, kdo in kaj je g. Bertomeu. Tema pogovora so bile kazni za podobne prekrškarje, kot je bil Predin in Evroligi nasploh. Odgovori so bili preudarjeni, dobro premišljeni in na trenutke celo pesniški, saj je g. Bertomeu uporabljal zelo bogat besedni zaklad, obenem pa ponujal obrabljene floskule, kot so »košarka je biznis«, a ob tem dodal, da Evroliga tega ne skriva, zato lahko iz leta v leto napredujejo in v zadnjem desetletju tudi so.

Euroleague Basketball je zasebno podjetje, ki ima glavni sedež v Barceloni, zato ga, logično, vodi rojeni Katalonec, Jordi Bertomeu. Zelo namazan govorec, dobro grajen in v odlični telesni formi. Saj mora biti, Euroleague Basketball je podjetje, ki brezsramno na svoj krov vleče največje košarkarske sponzorje na svetu in to ponosno razkazuje, obenem pa vodi najmočnejše košarkarsko tekmovanje v Evropi. Zakaj pa ne? Sam raje vidim, da je zadeva transparentna, četudi vsi sponzorji niso neoporečni, a vseeno skrbijo, da se kolesje najmočnejšega tekmovanja v košarki na Stari celini vrti. Slaba tolažba, vem.

Podjetje Jordija Bertomeua je dovolj močno, da se je letos poleti lahko udarilo tudi s krovno organizacijo FIBA in v tekmi za najboljša moštva v Evropi, sponzorska sredstva in televizijske pravice gladko slavila. Evroliga ostaja Evroliga, le da je še bolj zaprta. Seveda tega g. Bertomeu ne bo priznal, saj že dlje časa dopoveduje, da bomo vsako leto v tem tekmovanju, ki je se zoožalo le na 16 moštev, videli pet novih ekip. Denarni skladi so se povzpeli v nebo, zdaj lahko Evroligaš le z dobrimi predstavami v rednem ligaškem delu, preživi in skoraj pokrije sezono.

16 srečnih in najbolj kakovostnih ekip je začelo novo sezono Evrolige pod okriljem več ali manj turškega sponzorskega denarja, zato ni čudno, da bo zaključek letošnje sezone prav v Istanbulu, kjer bomo priča zaključnemu turnirju četverice.

Včasih je bolje biti brezbrižen in se v zadevo ne poglabljati, češ, od kod prihaja denar, zakaj ga je toliko in kakšen je način poslovanja Evrolige, včasih se je pač bolje veseliti Jake Blažiča v dresu Baskonije, ki leti po celotnem igrišču in dviguje energijo, mladega Alekseja Nikoliča, ki se razvija v pravega organizatorja igre in slovenskega diamanta Luke Dončiča, ki bo, to si upam trditi že zdaj, eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov.

Intervjuja z Luko Dončičem se veselim. Vprašanja imam že pripravljena. Španski mediji so ga začeli klicati »čudežni deček«, sam imam za Luko boljši vzdevek: »The Don« ali v prevodu Boter. Nekaj, kar je za Evroligo katalonski poslovnež Jordi Bertomeu.

Komentarjev (0)

Komentar je uspešno oddan.

Pošiljanje komentarja ni uspelo.

Neveljavno geslo, poskušajte znova

* Vsa polja so obvezna

Loading...