"The Invincibles" in ostale neporažene ekipe

Getty Images

Medtem ko tekmovanja na izločanje prinašajo največ drame in razburjenja, nam ligaška tekmovanja ponujajo drugačno obliko boja, v katerem želijo tisti najmočnejši in največji pokazati svojo dominacijo.

Povezano

Ko klube razvrščamo po kvaliteti, imamo vedno dve skupini – tiste superiorone in tiste, ki jih poimenujemo “manjši klubi”. Vseeno v najmočnejših evropskih klubah nikoli nismo pogrešali prave konkurenčnosti in pravila, da “vsak lahko premaga vsakogar”.

V takšnih okoliščinah je skleniti sezono brez poraza kot smetana na vrhu šampionske torte. Poglejmo si nekaj ekip, ki jih bo za vedno spremljala avra nepremagljivosti.

Juventus (2011/12)
Juventus je že osem let nesporni vladar Serie A, ravno sezona 2011/12 pa je predstavljala prelomnico. Pred tem je scudetto končal v rokah Milana, medtem ko je bila stara dama šele sedma s 24 točkami zaostanka. Za ključno potezo uprave Juventusa, ki je spremenile razmerje moči na Apeninih, se je izkazal prihod Andree Pirla ravno iz svetovne prestolnice mode brez enega vloženega centa. Ne samo, da je po mučnih šestih letih in aferi Calciopoli znova postal prvak, Juventus je bil v tistem trenutku najdominantnejša ekipa Evrope s 23 zmagami, 15 remiji in brez enega samega poraza.

Arsenal (2003/04)
Zgodbo o sloviti ekipi Invincibles je nemogoče začeti brez enega človeka. Arsene Wenger je s svojimi metodami dela poskrbel za revolucijo v Premier ligi. Njegov naučeni pristop treningu, fizični in psihični pripravi igralcev je predstavljal temelj najdominantnejši ekipi v zgodovini Premier ligi, edini, ki je od ustanovitve tekmovanja leta 1992 sezono končal brez poraza.

Tistega leta je bilo vse na strani topničarjev – Thierry Henry je igral v življenski formi (ob koncu sezone je dobil tudi Zlato kopačko), na sredini pa so blesteli Patrick Vieira, Robert Pires in Fredrik Ljungberg.

Arsenal samo v 12 primerih ni prišel do zmage, ob koloni za poraze pa je do konca sezone ostala številka 0. Nekaj, na kar bodo navijači Arsenala za vedno ponosni. Tudi sam Wenger je verjel, da njegova ekipa lahko ponovi podvig Prestona iz prve profesionalne sezone angleškega nogometa: “Če je to enkrat uspelo Milanu, ne vidim, zakaj ne bi bilo nemogoče. Mislite, da Manchester United, Liverpool in Arsenal ne sanjajo o tem?” je svoj čas sporočil Wenger.

Prav veliko ni manjkalo, da bi se Londončani lahko obrisali pod nosom za zgodovinski podvig. V šestem krogu je imel napadalec Manchester Uniteda Ruud van Nistelrooy v sodnikovem podaljšku na voljo enajstmetrovko, toda mreža se ni zatresla. Vse ostalo je zgodovina …

Milan (1991/92)
Vsak klub ima svojo zlato generacijo. V Barceloni je bil tista z Messijem, Xavijem, Iniesto, v Realu tista s Puskasom in Di Stefanom, Ajaxova s Cruyffom, Bayernova v 70-letih ali Liverpoolova v 80-ih…

V Milanu za zlata leta štejejo obdobje med 1988 in 1992. Temlje je postavil Arigo Sacchi, dominacija pa se je nadaljevala tudi pod vodstvom Fabia Capella. V sezoni 1991/92 nihče ni uspel premagati Milana v Serie A, v omenjeni sezoni so bili nasprotniki srečni že v primeru, da so sploh našli pot do mreže rdeče-črnih. Na 34 obračunih so imeli rossoneri gol razliko osupljivih 74:21. Njihova serija nepremagljivosti na začetku 90-let je skupno trajal 58 tekem. Sodeč po besedah Wengerja so bili velika inspiracija tudi njegovem Arsenalu.

Real Madrid (1931/32)
Preden je postal najtrofejnejši klub evrope s 13 naslovi v pokojnem Pokalu prvakov in Ligi prvakov, se je moral Real najprej kot najmočnejši dokazati v Španiji. Ob začetku 30-let prejšnjega stoletja je bil kraljevi klub nepremagljiv. Takratni generaciji igralcev Reala je uspelo nekaj, kar kasneje ni uspelo številnim legendam – osvojili so naslov v prvenstvu brez enega poraza.

Athletic Bilbao (1929/30)
Ob Realu in Barceloni je Athletic Bilbao edini klub, ki ni nikoli izpadel iz prvega razreda španskega nogometa. Baski so leta 1930 naslov osvojili brez poraza, hkrati pa slavili tudi v kraljevem pokalu. Sezona za zgodovino.

(povzeto po Stefan Davidović/sportklub.rs)