Pred 25. krogom v PL: Nervozno naprej

Getty Images

Prispeval je k živčnosti, dodal je nelagodja. Kdo ali kaj je bil to? Prejšnji krog v Premier ligi! Naslednja faza je: en veliki derbi z veliko zadetki, nujna statusna popravka oklofutanih osmoljencev in strumen začetek dveh srečkov - to je najmanj kar pričakujemo od 25. kroga.

Če se ozremo po zadnjih prvenstvenih veseljih londonskega Tottenhama – pozabimo izpada iz dveh domačih pokalnih tekmovanj -, potem bi se reklo, da je imel njihov strateg Mauricio Pochettino prav. Kljub številnim poškodbam v prvi ekipi in sorazmerno kratke klopi, jo je zvozil presenetljivo uspešno. Na januarsko ledeno in razkopano progo mislim. Zmagi proti Crystal Palaceu in proti Watfordu sta prišli v zadnjih minutah zahtevnih dvobojev. Njima podoben nasprotnik bo tudi Newcastle. Ob tem, da je imel tudi ta galono sreče ob torkovi zmagi proti Manchester Cityju. Tekma na Wembleyju bo zadostno krepak uvod v 25. krog. Pri gostih bi bilo lepo videti tudi njihov po kar štirinajstih letih spet rekordno najdražji nakup, to je ofenzivni vezist Miguel Almiron. Toda Paragvajec je v Anglijo prispel komaj pred dvema dnevoma.

Derbi sredine lestvice med Evertonom in Wolverhamptonom lahko domačemu strategu Marcu Silvi naloži novih skrbi. Za zmago proti Huddersfieldu je zaposlil celo Toma Davisa, v klubu odraslega vezista, ki ga je v prvem delu sezone vztrajno zadrževal naklopi. Silva ima silovite težave z uravnoteženostjo svoje začetne enajsterice. Le redko se zgodi, da na enkrat klikne celotno moštvo. Nasprotno pa je Wolverhampton pred dnevi v obračunu proti West Hamu prikazal homogenost, ki bi jo želela opazovati sleherna navijaška skupina. Potrditev poprejšnje posoje Jonnyja Castra Otta kot dokončnega prestopa iz madridskega Atletica k Wolvesom, je le dopolnilen dokaz, da se imajo vsi pri Wolverhamptonu dobro in da uživajo, tudi na terenu.

Zelo posrečena se mi zdita tudi prestopa Michyja Batshuaija h Crystal Palaceu ter Lazarja Markovića k Fulhamu. Novinca bosta bržčas samo na tribunah, medtem ko bo med njunimi novimi soigralci potekal neizprosen boj. Derbi najslabših Londončanov ne bi smel razočarati, čeprav je končni izid te tekme resnično težko predvideti. Preporod, ki so v drugem delu torkovega obračuna proti Brightonu doživeli Fulhamovci, je bil fascinanten. Če bi ta dobil podaljšek, bi vojna za obstanek dobila novo dimenzijo.

Od boljših ekip v soboto nastopi, in to doma, tudi Chelsea. Sveže vprašanje je, ali je Chelsea sploh še funkcionalen organizem. Si predstavljate, da modrim klofuto primaže še Huddersfield. Na tej tekmi bom. Najbrž se srečam tudi z Jonom Gorencem Stankovićem.

Super Sunday ali Super nedelja bo res taka. Recimo, da je Leicester City zbujen šele takrat, ko se mu zoperstavi eden od velikih, na primer Manchester United. United je bil nazadnje, ko je gostil Burnley, vsaj v prvem polčasu kar neam slaboten, kar neam mourinhovski. Nič strelov na nasprotnikova vrata. To ni prav dober obet. Je pa ta tekma lep obet za čas po nedeljskem kosilu, to pa.

Sledi pa veselica na Etihadu. Manchester City bo v navalu jeze skušal mero vzeti Arsenalu. Ok. Poškodbe Arsenalovih branilcev so že stara januarska zgodba. Na nekaj Cityjevih zadetkov vsekakor lahko računamo. Ne bi pa bilo slabo, da bi tudi Pep Guardiola računal s tem, da je Alexandre Lacazette v izvrstni strelski formi in še zlasti s tem, da je Pierre Emerick Aubameyang vzgojen ravno za tak tip tekem. Na njuno ekspeditivnost morda stavim celo prej kot pa na novo Cityjevo briljanco. Vsekakor ne smem dodati, da Arsenal v teh dneh praznuje že četrto obletnico svoje zadnje gostujoče zmage pri klubih iz naboljše šesterice. Auč!

West Ham je po treh zaporednih porazih znova v skupini revežev. Liverpool, ki ga obišče v ponedeljk zvečer, pa s takimi noče imeti posebnih problemov, zato jih serijsko ponižuje. Je rekel tisti, ki že tedne sanja samo še rdeče majsko slavje. Liverpool med tednom proti Leicesterju ni bil nekam pravi. Večina se najbrž strinja s to oceno. Drugače je na London Stadiumu Liverpool zelo uspešen. Še več. Na zadnjih štirih obračunih z West Hamom je vselej zabil – oh, pa ja ne – vsakič po štiri gole. Sanje v rdečem se lahko nadaljujejo.