Juve in Inter, sovražnika z burno medsebojno zgodovino

Serie A 5. Feb 201713:15 > 13:40
Getty Image

Kontroverznost je neločljivo povezana z italijanskim nogometom še od sredine 20. stoletja. Serie A so v preteklosti pretresli škandali, kot so Totonero 1980, Calcioscomesse 2011 in seveda Calciopoli 2006. Glavna akterja zadnjega se med seboj nocoj znova srečata v Torinu. Juventus proti Interju.

Getty Image

Pred Calcipolijem sta bila Inter in Juventus edini ekipi v zgodovini Serie A, ki nikoli nista izpadli iz prve lige. Največji škandal v zgodovini italijanskega nogometa je to spremenil, saj so bili Bianconerri poslani v tretjo ligo, po pritožbi so pristali v drugi.

Leta 2006 so Juventus uradno zaradi goljufanja poslali v drugo italijansko ligo, Inter pa je bil za zeleno mizo razglašen za prvaka. Tisto poletje, neposredno po osvojitvi naslova svetovnega prvaka italijanske reprezentance na mundialu v Nemčiji, je škandal Calciopoli dobil svoj epilog na neapeljskem sodišču, kjer so takratnemu športnemu direktorju Lucianu Moggiju doživljensko prepovedali delovanje v nogometu, Juventus pa je bil zaradi njegovih koruptivnih dejanj poslan v Serie B. Govorili so o pritiskih na sodnike, zaklepanju v garderobe in skritih pogovorih prek tujih mobilnih SIM kartic, celo prek slovenskih. Dva igralca, Patrick Vieira in Zlatan Ibrahimović, sta se igranju med drugoligaško konkurenco izognila tako, da sta prestopila v največjega rivala, Inter.

Getty Image

Nerazzurri so osvojil pet zaporednih naslovov prvaka, prevlado na domači sceni kronali tudi z naslovom evropskega prvaka leta 2010, Stara dama pa je vrsto let tavala v sivem povprečju, preden jo je Antonio Conte povrnil na vrh italijanskega nogometa. In če so Interjevi navijači prepričani, da je bil Juventus ustrezno kaznovan in da bi mu nogometna zveza zaradi domnevnega goljufanja morala vzeti še več scudettov iz preteklega obdobja, pa so pri Juventusu prepričani, da za vsem skupaj stoji Inter oziroma njegov nekdanji predsednik Massimo Moratti, ki je zrežiral afero Calciopoli, da bi po letih neuspehov Nerrazzurrom le uspelo zavladati na Apeninskem polotoku. Teorije zarote ne bodo nikoli končane.

Toda rivalstvo med Interjem in Juventusom se je začelo dolgo prej. Leta 1961 sta se ekipi borili za naslov prvaka, na medebojnem derbiju v Torinu pa so domači navijači vdrli na igrišče in prekinili tekmo. Italijanska nogometna zveza je sprva odločila, da se zmaga za zeleno mizo dodeli Interju, nato pa čez nekaj dni iz nepojasnjenih razlogov spremenila odločitev in zahtevala ponovitev tekme. Predsednik Interja Angelo Moratti je protestiral in zvezi očital, da je nanjo pritiskala družina Agnelli, ki ima v lasti Juventus, imela pa je svoje člane tudi v FIGC. Moratti je zaukazal svojemu trenerju, da povratno tekmo Inter odigra z mladinsko ekipo in Inter je posledično doživel svoj najhujši poraz proti Juventusu v zgodovini – 9:1.

Getty Image

 Toda nobena druga tekma se v spomin navijačev obojih ni zapisala bolj kot tista, ki sta jo Juventus in Inter 26. aprila 1998 odigrala na starem Delle Alpiju. Tudi takrat sta se stara rivala borila za naslov državnega prvaka. Inter pod vodstvom Luigija Simonija je predstavljal resen izziv četi Marcela Lippija, ekipi sta bili poimensko z naskokom najboljši v Italiji. Stara dama je imela zvezdnike kova Zinedine Zidane, Didier Deschamps, Edgar Davis in Alessandro del Piero, medtem ko je imel Inter Javierja Zaniettija, Diega Simeoneja, Arona Winterja, Yourija Djorkaeffa in takratnega najboljšega igralca na svetu – Ronalda. Vseeno pa je bila v središču pozornosti tistega Derbija d’Italia druga figura – glavni sodnik Piero Ceccarini, katerega še dandanes sprašujejo o njegovem sojenju na tekmi.

V prvem polčasu je Juventus povedel v 21. minuti tekme, ko je Edgar Davids z lepo globinsko žogo zaposlil Del Piera, ta pa je ukanil Interjevo obrambo in premagal vratarja Gianluco Pagliuco. Na razprodanem Delle Alpiju je završalo, ekipi sta nizali priložnosti z obeh strani do konca prvega polčasa. Inter odgovora do odmora kljub nekaj lepim priložnostim Ronalda ni našel. Potem pa se je začelo drugih 45 minut, morda najbolj neslavnih v celotni zgodovini obračunov med Juventusom in Interjem.

Zdelo se je, da se je Stara dama zadovoljila s prednostjo 1:0, Lippi je zaukazal trdno obrambo in igro na hitre protinapade. Potem pa se je zgodila 69. minuta tekme, ko sta dve sodniški odločitvi v razmaku minute posredno odločile dobitnika scudetta. Diego Simeone je z drsečim startom najprej podrl Davidsa, nakar je sledilo vsesplošno prerivanje. Ko je sodnik pomiril razgrete strasti, je Juventus po prostem strelu prehitro izgubil žogo, do nje je prišel Ronaldo, ki se je v kazenskem prostoru po lepem preigravanju zaletel v Marka Iuliana.

Zdelo se je, da gre za klasičen bodycheck in očitno enajstmetrovko za Inter, ki pa je sodnik ni dosodil. Z gostujoče klopi so protestirali, sodnik je pustil igro teči dalje. Minilo je 15 sekund in na drugi strani je Taribo West na tla potisnil Del Piera. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko za Juve. Gostje so obkoliki sodnika Ceccarinija, a ni pomagalo. Pagliuca je nato enajstmetrovko Del Piera ubranil, Inter pa do konca tekme vseno ni našel poti do izenačenja. Gostujoči trener Simoni se ni več znal pomiriti, zaradi protestov je bil izključen in poslan na torinske tribune.

Naslednji dan je največji italijanski športni časopis Gazzetta dello Sport poročala o “Interju, ki kriči o sramoti”. Burne razprave o tekmi so se nadaljevale celo v parlamentu, kjer je Domenico Gramazio iz desničarske stranke skušal napasti nekdanjega nogometaša, ki se je spreobrnil v politika, Massima Maura, ki je bil prvak z Juventusom v 80. letih. V televizijski debati je Gramazio kričal, da so vsi lopovi, kar je razhudilo predsednika vlade Walterja Veltronija, da je odločno dejal: “Nismo na stadionu. Ta spektakel je sramoten in grotesken”.

Kakorkoli, poraz v Torinu je vplival na moralo nogometašev Interja, katerim je spodrsnilo na naslednji tekmi doma s Piacenzo, kasneje pa so izgubili še v Bariju. Juventus se je posledično veselil še enega scudetta, Interjevi navijači pa so uteho našli po zmagi v Pokalu UEFA, ko so v pariškem finalu Ivan Zamorano, Javier Zanetti in Ronaldo zadeli za visoko zmago proti Laziu s 3:0.
Interjevi podporniki o tekmi danes govorijo kot o “Materi afere Calciopoli”, sezone 1997-98 pa se spominjajo kot “Velike kraje”.

https://twitter.com/SerieA_TIM/status/828190916347297793

Toda sodnik Ceccarini še danes meni, da prekrška nad Ronaldom ni bilo, da se je Brazilec sam zaletel v Iuliana in da bi moral v resnici zapiskati prekršek v napadu. V medijih so ga celo večkrat napačno interpretirali, da je priznal sodniško zmoto, a Ceccarini trdi, da tega nikoli ne bo storil. Derby d’Italia, ki je največji italijanski derbi od 60. let 20. stoletja, je torej teh 15 sekund povzdignilo na nek nov nivo, sovraštvo med navijači pa ne pojenja niti danes. Ravno zato bo v nedeljo zvečer na Juventusovi areni spet spektakel.

Juve in Inter se srečata na povratni prvenstveni tekmi, prvo je septembra na San Siru dobil Inter z 2:1, a nato vseeno padel v rezultatsko krizo in zamenjal trenerja. Juve vodi v prvenstvu, a ni tako prepričljiv, kot v prejšnjih sezonah. Doma pa je nanizal 27 zaporednih prvenstvenih zmag. Ali lahko to serijo prekine Inter, ki je v Torinu nazadnje zmagal novembra 2012? Nerazzurri so bili venomer dobri pri ustavljanju Juventusovih rekordov, nenazadnje so leta 2012 končali niz neporaženosti Stare dame pod vodstvom Conteja, ki je trajal 49 prvenstvenih tekem. Inter je bil boljši s 3:1.

Toda Juventusovi nogometaši so tisti, ki ponavadi na koncu sezone dvignejo scudetto, saj imajo Juventini odlično organizacijo kluba in zmagovalno mentaliteto, kar ne velja za njihovega najhujšega tekmeca, pogosto označenega za “prvega luzerja v Serie A”. Interjev dober začetek sezone po navadi vodi v postpraznični kolaps in organizacijski kaos. Bo letos drugače?