Ste se že kdaj vprašali, kakšna bo podoba ATP lestvice čez pet, morda deset let? Takrat, ko bo "Nole" izdal svojo novo knjigo o meditaciji, Roger se bo smehljal iz VIP lože na Wimbledonu, Sir Andy bo tvital o tem, kako razvajeni so sodobni tenisači, "Rafa" pa bo osvojil svoj prvi turnir v golfu...

To bo čas, ko bomo na ATP turneji gledali neke nove obraze. V sezoni, ki gre h koncu je nekaj najstnikov močno opozorilo nase, zaradi več kot očitnih razlogov so se omenjali predvsem Alexander Zverev, Borna Čorić in Taylor Fritz, v mojih očeh pa je izstopal mladenič, čigar uvrstitev med najboljših 100 se napoveduje že zelo kmalu. Gre za Grka, ki bo tenis igral za….Grčijo. Sliši se logično, pa nekako sploh ni!

https://www.instagram.com/p/BMokRRxhvOR/

Poglejmo zakaj: Pete Sampras – potomec grškega očeta in matere, nastopal je za ZDA. Mark Philippoussis  –potomec grškega očeta in italijanske matere, igral je Avstralijo. Nick Kyrgios – potomec grškega očeta in malezijske matere, za Avstralijo. In še Thanasi Kokkinakis, potomec grških staršev, prav tako zastopa Avstralijo. Skupinici titanov velja dodati še Marcosa Baghdatisa, ki ima očeta Libanonca, mati pa je Grkinja, pa seveda nekdanji finalist OP Avstralije že celo kariero nastopa pod ciprsko zastavo.  

 V zadnjih stotih letih je (v povezavi s tenisom) omembe vreden le eden Grk, ki je zastopal barve svoje domovine, pa še ta je znan le starejšim ljubiteljem tenisa, ki so beli šport spremljali podrobno še preden je obstajala ATP lestvica in je bila denimo ideja preverjanja točk s tehnologijo sokoljega očesa v sferi znanstvene fantastike. Možakar je slišal na ime Nicholas Kalogeropoulos oziroma krajše “Nicky Kalo“. Danes 71-letni Grk, rojen v Kostariki, je nabral 18 turnirskih zmag, se v najboljših trenutkih kariere zavihtel na 69. mesto na svetu, leta 1963 kot mladinec denimo osvojil Wimbledon in Roland Garros.

https://www.instagram.com/p/BHsSuavhkZN/

In gremo nazaj v sedanjost. Piše se leto 2016, skoraj celoten drugi del sezone je na vrhu mladinske teniške lestvice ITF “bivakiral“ tisti Grk, za katerega sem omenil, da me je letos od vseh mladincev še najbolj navdušil. 18-letni Stefanos Tsitsipas (izg.: ci-ci-PAS), sin Grka in Rusinje, se je na vrh razpredelnice zavihtel po majski zmagi na 57. izvedbi renomiranega milanskega turnirja Trofeo Bonifiglio, ki velja za največji mladinski turnir s peščeno podlago, če odštejemo juniorski Roland Garros. Nase je poba prvič resneje opozoril že predlani, ko je po trdem boju v finalu Orange Bowla izgubil proti Stefanu Kozlovu (ZDA).

 Tako na Roland Garrosu, kot Wimbledonu ga je letos ustavil leto mlajši Kanadčan Denis Shapovalov, se mu je pa potem Grk na sveti travi oddolžil v finalu dvojic, pri čemer je imel pomoč v Estoncu Kennethu Raismi. Kljub temu, da je bil Cicipas očitno močnejši člen baltsko-balkanske naveze in je Raisma kar nekaj (navidez) lahkih udarcev poslal v mrežo, ga je Grk ves čas glasno animiral, mu dajal nasvete in bil, če temu lahko tako rečemo, kapetan ekipe. Po uri in 17 minutah sta se veselila zmage, to pa je pomenilo, da je za Grčijo – v novi dobi tenisa (od leta 1968) – sploh prvič nekdo osvojil turnir za Grand Slam, v kateri koli kategoriji.

That great feeling when you win the @Wimbledon Juniors Doubles title! pic.twitter.com/ldWdiyW2SB

— Stefanos Tsitsipas (@StefTsitsipas) November 2, 2016

Fantiča, ki je 12. avgusta dopolnil 18 let, krasi zelo estetski slog teniške igre. Ima dober forehand, enoročni backhand udarec bo sicer moral še malce dodelati, kajti “pobira” ga nizko in z visokim lokom tako na nasprotnika ne vrši zadovoljivega pritiska.

Za 193 cm visokega igralca se izjemno dobro giblje, predvsem pa je zaljubljen v tenis. Ko mu je to še dopuščal čas, je na družabnem omrežju Facebook urejal stran Tenniscore ITN, ki ima več kot 17.000 sledilcev. Oče Apostolis, pa tudi osebje iz teniške akademije Patricka Mouratoglou so sklenili, da njihov varovanec prerašča okvire mladinske konkurence in nujno potrebuje tekme na višji ravni.

Stefanos je bil izzivu kos, zmage hitro začel nabirati tudi med profesionalci ter tako letos vitrine napolnil s štirimi pokali turnirjev serije Futures, na jesenskih challengerjih v Maroku pa je obakrat na boljšega od sebe naletel šele v finalu.

Izjemni rezultati niso ostali neopaženi. Prijazni Stefanos, ki se po obnašanju za zdaj kaže kot diametralno nasprotje “bad boya“ Nicka Kyrgiosa, je s svojo vljudnostjo izven igrišča, športnim obnašanjem na njem in pa angelskim obrazom (kot nalašč) za naslovnice časopisov, nekaj najboljšega, kar si lahko teniški veljaki v tem trenutku sploh zaželijo za popularizacijo športa.

https://www.instagram.com/p/BHC6inEB1yV/

Zato ni čudno, da je letos dobil vabilo na ekshibicijsko tekmovanje Boodles challenge, ki služi kot uvertura v Wimbledon, v Baslu so mu organizatorji namenili “wildcard” za kvalifikacije, znašel pa se je tudi na seznamu “hitting” partnerjev zaključnega Mastersa v Londonu.

 Sezono 2016 Cicipas zaključuje na pragu elitne 200-erice (209.), kar pomeni, da bo januarja vsekakor nastopil v predtekmovanju OP Avstralije. Če vemo, kako številna je grška diaspora v Melbournu in časovni stroj zavrtimo deset let nazaj, ko so zgoraj navedenega Baghdatisa vse do finala gnali predvsem “nogometno” razpoloženi evforični navijači, potem človeku hitro postane jasno, da je prvi nastop Cicipasa na turnirjih velike četverice med člani gola realnost.

Grčija, pripravi se, tenis postaja šport številka 3!
P.s.: Košarka in nogomet pod Olimpom tako ali tako nikdar nista (in ne bosta) imela konkurence.