Teniški umetnik se vrača na kraj zločina

Uncategorized 29. Jun 201810:23 > 10:26
Clive Brunskill, Getty Images

Po mnenju mnogih bo največji teniški igralec Roger Federer tudi tkrat v All England Club prišel v vlogi favorita in tega ne moremo zameriti nikomur, glede na to, da je na najhitrejši travnati podlagi Švicar zgodovinsko nenadkriljiv.

Morda je Roger Federer največji vseh časov, a do tega statusa mu ne bi uspelo zakorakati brez genialnega načrtovanja teniških sezon in ekipe, ki stoji za njim in ga pozna kot svojo lastno dlan. Tako kot lani, je tudi letos Federer izpustil peščeni del sezone, taktika, ki je v lanski teniški sezoni več kot obrodila sadove, saj je Švicar ostal neporažen na obračunih na travnati podlagi, na poti pa je piko na i postavil s svojo osmo turnirsko zmago na najstarejšem in najbolj prestižnem turnirju v karavani v Wimbledonu.

Njegovo telo je ustvarjeno za beli šport, nanj pazi in ga neguje kot svoje otroke v zenitu teniške poti. Med potovanjem na vrh in ko je karavano dolga leta gledal zviška, je osvojil kar 20 turnirjev velike četverice, obenem pa dosegel vrtoglavih skupnih 98 na turnirjih v karavani ATP in grand slamih. Številke v svetu Federerja, predvsem ko govorimo tistih, ki jih prinaša čas, ne pomenijo veliko, saj pri svojih 36 letih še vedno dominira. Fluidnost v gibanju je še vedno dih jemajoča, forehand še vedno deluje kot švicarska urica, njegov slice na bekend strani, predvsem na travnati podlagi, je stvar poezije.

Rafael Nadal, Novak Đoković in Andy Murray, ki so njegovi rivali v zadnjem desetletju, se nikoli niso mogli pohvaliti s takšno gracioznostjo v igri, kot jo premore Federer, a so imeli svoje prednosti. Ko je Švicar igral redno na podlagi z rdečim peskom in ko se je na drugi strani mreže znašel Rafael Nadal, je bilo več kot očitno, da je Federer že med ogrevanjem, ko je s strani matadorja iz Manacorja dobil močno zavrtinčeno visoko žogo na svojo bekend stran, izgubil polovico energije in motivacije za končno zmago. Spomnimo, kako je bil Đoković dve leti v svojem svetu, psihološko nabit kot pitbul in ko mu nihče ni prišel niti blizu. Te ostrine Novaka, moči Nadala in elegance Federerja britanski adut Andy Murray nikoli ni premogel, zato je jasno, da je tudi njegov status med veliko četverico bolj kot ne vprašljiv.

Federer se je letos po trimesečni odsotnostivrnil na turnir serije 250 v Stuttgart, kjer je prišel čez zelo težak žreb in na koncu osvojil novo turnirsko zmago. V Halleju, kjer je slavil že devetkrat, pa svežine ni bilo več moč opaziti. Le Aljaž Bedene mu ni uspel priti do živega, ostali pa so odkrili izrazito pomanjkljivost v njegovi igri. Benoit Paire je ime celo dve priložnosti za zmago v drugem krogu, a je Federer slavil, Matthew Ebden je silovito in redno napadal na mrežo in stiskal obroč okoli Federerja s pošiljanjem svojih napadov na njegovo bekend stran, enako je storil Denis Kudla. Oba sta klonila v ključnih trenutkih nizov, kar pa ne moremo reči za 21-letnega mladeniča Borno Čorića, ki je odkril recept za zmago in mu jo tudi iztrgal iz rok. 

Jasno je, tudi po besedah Švicarja, da potrebuje več treninga in manj obračunov, kar pa bo zagotovo uspelo v tednu pred začetkom Wimbledona, ko se bo lahko mirno pripravljal na vrhunec sezone. Severin Luthi je njegov spremljevalec že dolga leta, dobro ga pozna in ve, kaj mu je storiti, ko njegovemu varovancu ne gre nič od rok. Ivan Ljubičić, nekdanja številka 3 svetovnega tenisa s precej seksi bekendom, je vnesel svežino v trenersko ekipo, ki je Stefan Edberg prej ni uspel, obenem osvežil tudi njegov bekend, ki je zopet postal orožje. Več kot očiten primer je bilo moč opaziti na OP Avstralije, ki ga je Federer dobil z zmago v finalu s 3:2 v nizih proti Marinu Čiliću.

“Predstavljajte si, da obiščete baletno predstavo – Izgleda čudovito, harmonično, graciozno. Izgleda lahkotno, ampak ali mislite da balerine ne garajo? Delajo trdo in podobno je pri Federerju, ki je umetnik na igrišču,” je dejal njegov kondicijski trener Pierre Paganini, ki je še en pomemben košček sestavljanke v njegovi spremljevalni ekipi.

Ne glede na to, kaj bo teniško polbožanstvo po imenu Roger Federer storilo na sveti travi Wimbledona, je jasno, da je dovolj že to, da je zraven. In ko rečem zraven, mislim na vrhu ali tik pod njim. Če niste nikoli videli Federerja igrati na travnati podlagi vam polagam na srce, da to storite takoj. Preden bo prepozno.