V Portorožu je potekala koledarska konferenca Fisa, ki napoveduje spremembe v smučarski tekmovanjih.

Zlata lisica v Mariboru bo na sporedu 6. in 7. januarja, Kranjska Gora je na koledarju zapisana po olimpijskih igrah v Pjongčangu, med prizorišča pa se vrača tudi Bormio. To pomeni, da bomo znova videli moški smuk na spektakularni progi Stelvio. Sezona se bo sklenila v Aareju, kjer bo leta 2019 svetovno prvenstvo.

Slovenija bo tudi v prihodnji sezoni gostila dve tekmi smučarjev skakalcev in skakalk. Ženske se bodo pomerile v Ljubnem, moški pa v Planici, kjer bo znova potekal tradicionalni finale sezone. Ob teh prizoriščih bo zanimivo tudi na Rogli, kjer bo tekma deskarjev v alpskih disciplinah.

Druml bo okrepil reprezentanco v nordijski kombinaciji

“Za naslednji dve sezoni, za kateri smo sprejemali okvirne tekmovalne koledarje, ima Slovenija uresničene svoje interese s slovenskimi prizorišči svetovnega pokala v železnem repertoarju. Uspeli smo s predlogom za prestop dosedanjega avstrijskega reprezentanta v nordijski kombinaciji Tomaža Drumla, pripadnika slovenske manjšine na Koroškem, ki se je odločil, da bo svojo kariero nadaljeval v Sloveniji, s čimer je predsedstvo soglašalo, čeprav vsi pogoji niso bili izpolnjeni. Mislim, da se bo naša reprezentanca v nordijski kombinaciji s tem prestopom okrepila za uglednega in izkušenega tekmovalca,” je po seji predsedstva Fis dejal slovenski predstavnik Janez Kocijančič.

Člani predsedstva so na konferenci prisluhnili tudi svežnju reform z naslovom Nova vizija, s katerimi želijo prenoviti in posodobiti alpske discipline. Z novim tekmovalnim sistemom bi tekmovanja še bolj približali javnosti in jih naredili bolj zanimiva ter privlačna za pokrovitelje.

“Na žalost gledanost velikih smučarskih tekem v Evropi in v svetu upada namesto, da bi rasla, med drugim je to tudi posledica težav, ki jih imajo različni organizatorji zaradi klimatskih sprememb. Pogovarjali smo se o tem, kaj bi vse bilo treba storiti, da bi se gledanost spet povečala, od gledanosti je namreč odvisen tudi interes gospodarstva za sodelovanju z nacionalnimi smučarskimi zvezami, organizatorji smučarskih tekmovanj in z mednarodno smučarsko federacijo,” je dodal Kocijančič.

Tako se obeta odprava tekem v alpski kombinaciji, nastalo vrzel pa bodo zapolnili s paralelnimi tekmami, predvsem mestnimi. Alpska kombinacija naj bi bila v skladu s predlogi tako zadnjič na sporedu na SP-ju v Aareju leta 2019. O tem še ni bilo sprejete dokončne odločitve.

Na udaru je tudi število tekmovalcev na tekmah svetovnega pokala, saj se televizijski prenosi praviloma končajo s startno številko 30, negotova pa je tudi usoda superveleslaloma, ki v sedanji obliki preveč spominja na smuk ali veleslalom.

“To so v tem trenutku še razprave. Obstaja splošno spoznanje, da je treba pravzaprav v vseh smučarskih disciplinah nekaj storiti, da se je treba prilagoditi interesom gledalcev in medijev. Padanje interesa za smučanje, padanje števila gledalcev, je tudi posledica tega, da tekme zelo dolgo trajajo. Zlasti tekme, ki so v dveh tekih, ali v smučarskih skokih, ko pride do prekinitev zaradi vetra. Ideja je, da bi se naredila bolj kompaktna tekmovanja, ki bi bila zanimiva za gledalce, ki ne bi trajala več kot dve uri ali pa celo manj. To je intenca, kar pa je seveda relativno težko uresničiti. Sta dve možnosti, ali da se tekmovanje zelo hitro odvija na škodo kvalitete proge, priprave, varnosti, druga pa je, da bi bilo treba na številnih tekmovanjih zmanjšati udeležbo, kar pomeni, da bi bilo treba uvesti dodatne restrikcije glede možnosti nastopa. Torej kvalifikacije ali težje pogoje za nastop glede točk v svetovnem pokalu ali Fis točk. To je vse v razpravi. Je sporno, saj zelo ustreza razvitim smučarskim državam in je zelo v nasprotju z interesi manjših, manj uveljavljenih smučarskih zvez, narodov, ki nimajo vrhunskih rezultatov, kar jih lahko povsem iztisne ali potisne na rob, česar si nihče ne želi. V smučanju naj bi tekmovali tudi tisti, ki ne zmagujejo,” je o pestrih razpravah še povedal Kocijančič.