Kot sem omenil v prejšnji objavi, se bom tokrat posvetil preostalim trem faktorjem, ki poleg “effective field goal percentage” tvorijo štiri faktorje, ki naj bi ekipam prinašale uspeh oz. zmage. Vsaj tako pravi Dean Oliver, eden izmed začetnikov košarkarske analitike, trditev pa potrjujejo tudi ostali analitiki.

Najbolj preprosto povedano, cilj vsake ekipe v košarki je doseči več točk kot nasprotna ekipa. Ekipi si izmenjujeta posesti in želita iz vsake svoje posesti doseči čim več točk oz. onemogočiti nasprotni ekipi doseganje točk, če gledamo iz zornega kota obrambne ekipe.

V prvi objavi o statistiki sem že omenil, da za izračun števila posesti potrebujemo podatke o številu metov iz igre, številu skokov v napadu, številu izgubljenih žog in številu prostih metov. Prav ti štirje elementi pa so, ko jih malce pretvorimo v bolj napredne pokazatelje, t.i. “štirje faktorji, ki prinašajo uspeh.”

Turk skavtira: Uspešnost metov posameznih ekip

Evroliga

26. Feb 2021 0

Evroliga

26. Feb 2021 0

Turk skavtira – “Defensive rating”

Evroliga

18. Feb 2021 0

Evroliga

18. Feb 2021 0

Turk skavtira: Katera ekipa je napadalno najbolj učinkovita?

Evroliga

5. Feb 2021 0

Evroliga

5. Feb 2021 0

O prvem, eFG %, sem pisal že v prejšnji objavi. To je tudi najpomembnejši element in ima največjo težo med vsemi. Če želiš zmagovati tekme potem moraš zadevati mete. Idealno bi bilo, če bi ekipa vsako posest dosegla koš, ampak to ni realno. Ekipe pa stremijo k temu, da so pri svojih zaključkih čim bolj učinkovite in da uspešno zaključijo čim več napadov.

Drugi pomemben faktor je skok oz. skok v napadu. Samo število skokov v napadu nam ne pove prav veliko, več nam pove odstotek skokov v napadu (OR%), ki ga izračunamo po enačbi: OR% = OR / (OR + Opp Def Reb), kjer OR pomenijo skoki v napadu ter Opp Def Reb število skokov v obrambi nasprotne ekipe. Preprosto povedano, koliko drugih napadov si s skoki v napadu pribori določena ekipa. Več skokov v napadu pomeni več priložnosti za met in doseganje točk.

Več priložnosti za met imamo tudi če zmanjšamo število izgubljenih žog. Odstotek izgubljenih žog (TOV%) je tretji pomemben faktor. Tega izračunamo tako, da število izgubljenih žog delimo s številom posesti in dobimo odstotek koliko naših posesti se konča z izgubljeno žogo. Cilj je, da ekipa čim manj posesti zaključi z izgubljeno žogo.

Ostane samo še četrti način kako lahko zaključimo posest in sicer prosti meti. Četrti faktor je torej kako pogosto ekipa izvaja proste mete. “Free Throw Rate” (FTR) izračunamo po enačbi, da število prostih metov (FTA) delimo s številom metov iz igre (FGA). V zadnjem času pa se bolj uporablja enačba, ko število zadetih prostih metov (FTM) delimo s številom metov iz igre in tako damo dodaten poudarek na zadete proste mete. Dobre ekipe izvajajo veliko prostih metov in dolgoročno je bolj pomembno, da ekipa meče veliko prostih metov kot pa da jih zadevajo v visokih odstotkih.

Vse štiri faktorje izračunamo tudi za obrambo, kjer je cilj da nasprotni ekipi ne dopustimo visokih odstotkov meta in skokov v napadu, jo prisilimo v veliko število izgubljenih žog in je ne pošiljamo velikokrat na črto za proste mete. Iz razlike med “napadalnimi” in “obrambnimi” faktorji ugotovimo katera ekipa dolgoročno “zmaguje” v posameznih faktorjih.

V prejšnji objavi sem omenil kot zanimivost, da CSKA kljub slabšemu eFG% sodi med najboljše ekipe po napadalnem ratingu zaradi ostalih treh faktorjev in iz tabele se lahko razbere, da so med boljšimi ekipami po odstotku skokov v napadu, odstotku izgubljenih žog in da tudi velikokrat mečejo s črte prostih metov.

Vsekakor nimajo vsi faktorji enake teže in nekateri so bolj pomembnih od drugih, odvisno tudi od nivoja tekmovanja. Recimo pri mlajših selekcijah, kjer meti iz igre niso tako natančni, je toliko bolj pomembno, da se ne izgublja veliko žog in da dobiš več skokov v napadu.

Na višjem nivoju pa ima po izračunih največjo težo eFG%, sledita TOV% in OR%, najmanjšo težo pa ima FTR.