Agron Šalja: Fante bo težko brzdati, a časa za evforijo ni

Nogomet 14. Maj 202111:09 > 12:03 0 komentarjev
Celjani so sinoči vpisali četrto zmago na zadnjih petih tekmah.

Veliko veselje nogometašev Celja po jubilejni deseti uvrstitvi v finale slovenskega pokala je marsikomu priklicalo spomin na njihovo lansko šampionsko sezono. Aktualni slovenski prvaki z že četrto zmago na zadnjih petih tekmah nadaljujejo preporod pod trenerjem Agronom Šaljo.

Po Olimpiji smo dobili še drugega finalista letošnjega pokalnega tekmovanja. 25. maja se bo Ljubljančanom na stadionu Bonifika zoperstavilo Celje, ki je v polfinalu premagalo Koper. Aktualni slovenski prvaki so si proti gostom z Obale priigrali jubilejni, že deseti finale in vsaj za kratek čas pozabili na tegobe, s katerimi se spopadajo v prvenstvu. Tam jih pred obračunom za pokalno lovoriko čaka še ogorčen boj za obstanek v ligi, saj se tri kroge pred zaključkom nahajajo na predzadnjem mestu.

Ob norem ritmu se utrujenost le še stopnjuje

Temne oblake, ki se nad Celjem zgrinjajo že vso sezono, je včeraj z edinim zadetkom na tekmi vsaj začasno razpihal Matic Vrbanec. Štiriindvajsetletnik je v 20. minuti gostujočega vratarja Davida Adama premagal z močnim strelom z desetih metrov, pri čemer mu je delo z natančno podajo, s katero je zarezal v osrčje koprske obrambe, močno olajšal soigralec Žan Benedičič.

Gol Žana Benedičiča

“Vse skupaj je bilo zelo instinktivno. Sprva sem mislil, da bom prišel do strela, a je nasprotnik zaprl prostor. Videl sem luknjo in žogo porinili skozi. Razpletlo se je odlično in upam, da je tudi izpadlo tako, a si moram posnetek zadetka še pogledati,” je zmagovalno akcijo opisal Žan Benedečič. Vezist je bil tokrat kreativni motor svoje ekipe, saj se je večino akcij odvilo prav preko njegovih nog.

Prednost Celjanov bi bila pred odhodom na odmor lahko še izdatnejša, če žogi pot v mrežo po podaji Dušana Stojinoviča Esterju Soklerju ne bi preprečila vratnica. Tako zrele priložnosti za povišanje prednosti se jim v drugem polčasu, ko je Koper močno pritisnil na njihova vrata, niso več ponudile.

“Dogovor je bil, da v drugem polčasu še naprej napadamo. A ko vidiš, da je do konca tekme še 20 minut, se avtomatsko povlečeš v obrambo. Seveda bi bilo bolj pametno, da bi še naprej pritiskali, kar pa je proti ekipi, ki je za izenačenje pripravljena narediti vse, skoraj nemogoče,” je pojasnil Benedičič.

Krčevito branjenje rezultata je tudi njemu pobralo ogromno energije in če bi lahko, bi igrišče zapustil že 20 minut pred zadnjim piskom sodnikove piščalke. “Bilo je težko. Ta ritem je nor, utrujenost pa se stonjuje,” je priznal 24-letnik in dal vedeti, da tekmovalni razpored dveh tekem na teden tudi za igralca v najboljših nogometnih letih predstavlja veliko obremenitev.

Za evforijo ni časa

Sodeč po glasnem petju in vpitju, ki se je razlegalo iz domače slačilnice po uvrstitvi v finale, je Benedečič s soigralci vseeno še premogel dovolj moči za proslavljanje uspeha. Radostni prizori so marsikomu priklicali spomin na lansko šampionsko sezono, ko je bilo takšnih trenutkov pri Celjanih v izobilju, letos pa so bili domala že pozabljeni.

Celjani (levo) so se v finale pokal uvrstili že desetič.

 

Morda rahlo olajšanje, a prav nobene vznesenosti po drugi strani vsaj pred novinarskimi kamerami in mikrofoni ni pokazal Agron Šalja. “Danes ni evforije in tudi ob porazih, ne sme biti depresije. Za to ni časa. Že danes ga nimamo več. Seveda je fante težko brzdati, a moramo v glavah takoj preklopiti na naslednjo tekmo,” je poudaril strateg Celja, zavedajoč se, da najtežji del sezone šele prihaja.

Slovenske prvake do konca sezone čaka še hud boj za obstanek v ligi, a se njihove možnosti za dosego nujnega cilja od prihoda Ljubljančana na klop zdijo precej večje. Oseminštiridesetletnik je kot odličen motivator vnesel novo energijo v moštvo in mu znova vlil upanje. Celje je pod njegovim vodstvom začelo igrati bolj direktno, igralci pa so postali samozavestnejši in na zadnjih petih tekmah zabeležili štiri zmage.

“Na druge ne moremo vplivati, lahko vplivamo le nase in naše tekme. Vsaka prinaša tri točke in skušali jih bomo odigrati po naših najboljših močeh. Zaenkrat je vzdušje dobro in to moramo zadržati, vse do konca, dokler ne izpolnimo naših ciljev. Verjamem, da smo tega sposobni,” je prepričan Šalja.

Tekmo skazilo prostaško obnašanje na tribuni

Smrtna tišina je po tekmi vladala v garderobi Kopra. Primorci so se letos v prvo ligo vrnili z visokoletečimi cilji in željo po uvrstitvi v Evropo, ki pa po ponesrečenem spomladanskem delu prvenstva in izpadu iz pokala sedaj ostajajo nedosegljiva. V vlogi gasilca se je znašel Rodolfo Vanoli, ki pa mu rezultatske krivulje ni uspelo zasukati.

“Priigrali smo si določene priložnosti. Igralcem ne moremo ničesar zameriti, saj so dali vse od sebe, a smo bili premalo konkretni. Poraz je za nas dvojni, saj se bo finale odvijalo v Kopru,” je ob zamišljenem pogledu dejal Italijan, ki hitro izgublja zaupanje vodilnih v klubu.

Po že tretjem zaporednem porazu se je kriza Kopra sedaj le še poglobila, kako se izvleči iz nje pa predstavlja veliko uganko tudi za vezista Maksa Barišiča. “V drugem polčasu smo imeli dve izjemni priložnosti. Eno je ubranil vratar, pri drugi je žoga za nekaj centimetrov zgrešila vrata. Razočaranje je res veliko. Zadnje časa nas sreča ne spremlja.. Enostavno nam ne gre. Ne vemo zakaj, a s krize se bomo poskušali izvleči,” je bil vidno potrt nogometaš.

Čeprav je zatrdil, da posebnega pritiska pred polfinalom sam ni čutili, saj da je takšne tekme najlepše igrati, pa prostaško vedenje predsednika Kopra Anteja Guberca in njegovih “prijateljev” na tribuni bržkone ni pripomoglo k večji sproščenosti njega in soigralcev na zelenici. Psovanje in vpitje se je v zaključku tekme le še stopnjevalo in bilo ob odsotnosti navijačev na stadionu zato še toliko bolj moteče.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!