Včeraj smo spremljali zelo zanimiv obračun v polfinalu španskega superpokala med Barco in Sociedadom. Zmagovalca smo dobili šele po izvajanju enajstmetrovk, zadnji žebelj v krsto Baskov pa je zabil Riqui Puig, ki je izkoristil priložnost in realiziral zadnjo enajstmetrovko na tekmi.

V seriji enajstmetrovk je blestel Ter Stegen, ki je ostal nepremagan po prvih treh srelih Baskov, a pri Barci sta bila prav tako neuspešna Frenkie de Jong in Griezmann.

Zadnji in odločilni strel je pripadel Riquiju Puigu, ki je ohranil mirne živce in suvereno premagal nasprotnikovega vratarja.

“Trener me ni določil za izvedbo enajstmetrovke, a ker smo iskali še enega izvajalca, sem se odločno javil. Priznam, zelo sem si želel pristopiti k beli točki in doseči prvi gol za klub,” je dejal Puig.

Na vprašanje, če je pred izvedbo čutil pritisk, 21-letnik ni ponudil konkretnega odgovora, zato pa lahko v njem zaznamo nekaj drugega, nekaj močnejšega:

“Sem srečen fant, moj obraz še vedno krasi nasmeh. Sami vidite, da ne igram veliko, a kljub temu sem vesel. Zavedam se, da moram v tistih nekaj minutah, ki mi jih nameni Ronald, pokazati veliko. Včasih tudi to ni dovolj, a čeprav nisem vedno v načrtih trenerja, treniram z veliko vnemo. Upam, da se bo moj status v ekipi sedaj spremenil, a tudi, če se ne bo, ne bom izgubil nasmeha.”

Ne rabite biti psiholog, da bi v izjavi Puiga zaznali jezo, frustracije in pasivno agresivnost. Mladenič je imel veliko poguma, da je uporabil to retoriko, a vprašnje je, če si je z njo napravil uslugo.

V zadnjem času sicer Puig dobiva ogromno podpore, kritike na račun Koemana, ki 21-letniku ne namenja veliko minutaže, pa so vse glasnejše.

Barcelona bo pozno zvečer izvedela, s kom se bo pomerila v velikem finalu, ki bo odigran v Sevilli. Za drugo finalno vstopnico se bosta v Malagi udarila Real Madrid in Athletic Bilbao.

Odveč je zapisati, da nevtralni ljubitelji nogometa upajo na El Clasico.