INTERVJU: "Ne sodimo med teniške eksote!"

Davisov Pokal 10. Apr 201818:39 > 19:26
Twitter

Nedelja zjutraj. Do mene je prikorakal Mike Urbanija, me pozdravil in mi na vprašanje, kdo bo igral 5. dvoboj s Turki, odvrnil: "Ne bo potreben!" Nekaj minut kasneje je ogrevanje končal še Nik Razboršek, ki sem ga pričakal z identičnim vprašanjem. "Petega dvoboja ne bo," je bil tudi on prepričan...

Pohvale za optimizem, toda oba sta se uštela. A ta odločilna peta “deska” k sreči ni imela žalostnega epiloga!

Upi slovenskega moškega reprezentančnega tenisa so se zgrnili na pleča 24-letnega Litijana Nika Razborška, ki je dokaj slabo začel, potem pa v odločilnih trenutkih zaigral tako, kot najbolje zna in prišel do – kot je po tekmi tudi sam priznal – najpomembnejše zmage v njegovi karieri (7:5, 6:3). Slovenija bo v sezoni 2019 spet igrala v II. evro-afriški skupini.

Danes, ko je Nik približno uspel strniti vtise, smo ga povabili na kratek pogovor.

Nik, še enkrat čestitke! Nekateri odzivi so sila pozitivni, kritiki pa se rogajo, češ, zakaj ste se veselili tako, kot da bi osvojili Davisov pokal? Kako ste zmago proti Turkom doživeli fantje v slačilnici? 

Vsekakor gre za pomembno zmago, ker si nikakor ne zaslužimo igranja v III. evro-afriški skupini. Vemo, da smo boljši od tega…če smo pošteni, v tistem rangu zares igrajo sami eksoti, mi pa tja ne sodimo. Zmaga je pomembna tudi zato, da lahko naslednje leto spet napademo igranje v I. evro-afriški skupini.

Kakšna je bila reakcija predsednika in direktorja Teniške zveze? Verjetno sta bila tudi ona presrečna?

Oba sta bila videti zelo zadovoljna, vidno jima je odleglo, čestitala sta mi od srca. Tudi onadva imata za nas višje cilje, prihodnje leto bomo vsekakor napadli višji rang.

Katera čestitka ti je od vseh v zadnjih treh dneh ostala še najbolj v spominu?

Od Gregata Žemlje, ki nas je oba dneva spodbujal, bil na tribunah tudi med odločilno zadnjo tekmo. Po tekmi sem mu dejal, da mi je bil vzor, v karieri je dal skozi ogromno takšnih tekem, kot je bila ta moja, jih veliko tudi dobil. Njegova čestitka in pa Aljaževa mi največ pomenita. To so le takšni igralci z nekim renomejem…ko vidiš, da tudi njim po zmagi odleže, imaš zagotovo še dodatno zadoščenje.

Kakšni so tvoji načrti za v prihodnje, kratkoročni in dolgoročni?

V četrtek z Mikeom Urbanijo in Tomom Kočevar Dešmanom skupaj potujemo na dva futuresa s peščeno podlago v turško Antalyo, da izkoristimo dobro formo in predvsem pozitivno počutje po zmagi v Davisovem pokalu. Predvsem si želim ostati zdrav, kar je prvi predpogoj za boljše rezultate. Zavedam se, da imam kakovost za veliko boljšo uvrstitev, kot jo imam trenutno. Če bom lahko povezal veliko tekem, več turnirjev v seriji, dve do tri sezone, potem bo tudi ‘ranking’ boljši. S tem bi prišlo več denarja, da bi si lahko privoščil kakšnega člana v svoji ekipi, ker potovati sam je kar težko.

Si bil po nedeljski zmagi  že kaj doma v Litiji?

Da. V matičnem klubu TK As Litija so mi pripravili lepo dobrodošlico, nazdravili smo. Videlo se je, da so ljudje veseli zame, saj sem že celo kariero član tamkajšnjega kluba. Vseh uspehov se veselijo z menoj.

Glede na to, da je tvoj oče Dušan Razboršek za našo televizijo med domačim EP v futsalu vrhunsko opravljal delo sokomentatorja, te za konec enostavno moramo vprašati, kdo je sedaj bolj popularen. Ti ali on?

Hehe, mislim, da je oče kar precej pred menoj. V nogometu deluje toliko ljudi, da bom moral še kar nekaj turnirjev zmagati, da ga bom po priljubljenosti v Sloveniji presegel. V nogometnem, no pa predvsem v svetu futsala, je legenda. V kateri koli kraj v državi pridemo, ga zmeraj nekdo pozna, tako da bom moral igrati na Grand Slamih. Mislim, da bom bolj priljubljen samo, če se nekoč uvrstim med najboljših 100 na svetu (smeh).